Dragi farani, dragi verniki!
Stopamo v najbolj čuden in beden Veliki teden v mojem življenju. Čudim se svetu, ki se je dobesedno ustavil. Prenehali smo praktično z vsemi svojimi opravili in srečni smo lahko v Sloveniji, da smemo tudi ven na sprehode. Tudi Cerkev ni ušla nevidnemu sovražniku in je že pred tremi tedni zaprla vrata za vsako bogoslužje ali podeljevanje zakramentov.
Sodelujmo z zakonitimi oblastmi, da bi vse to čimprej minilo. Smo kakor vojaki, ki so poklicani na »kavč«, ki je postala naša fronta. Tu ne koristi moč, oprema ali količina vojske. Tu pomaga samo samodisciplina in volja, vztrajnost in morala vojaka, ki razume in sprejema boj.
Ob vsem tem se sprašujem »kaj nam hoče Gospod sporočiti?« Prosim in molim, da bi nam poslal preroke, ki nam bodo tolmačili ta čuden čas in nam pomagali pogumno stopiti na pot spreobrnjenja in prenove. Marsikaj se bomo po karanteni morali na novo naučiti. Ne le skromnosti in zadovoljstva z malim, temveč tudi osebne vere in skupnosti. Ali nismo živeli zase in mimo drugih, zdaj pa smo sami zase in moramo mimo drugih? Ali ni bil individualizem, ki mu ni bilo mar ne zemlje, ne sočloveka (nerojenega otroka, reveža in zapostavljenega, bolnega in ostarelega) naš način življenja, ki je zdaj zaradi epidemije tudi naša kazen? Ali nismo zapostavljali družine, zdaj pa smo doma, drug ob drugem, če hočemo ali če nočemo?
Zato se sprašujem, »Kaj govori Duh Cerkvam?«
V teh treh tednih ste bili deležni mnogih duhovnih spodbud. E-maše so postale popularne in lahko izbirate vse mogoče. A »biti pri maši« ob ekranu je podobno otroku, ki se mu cedijo sline, ko skozi izložbo gleda sladice v slaščičarni. Saj jih vidi, okusi jih pa ne. Dobro je, da si vzamemo čas za duhovno hrano, ker tako krepimo svojo vero. A ne pozabimo, da je zdaj čas, ko moramo gojiti hrepenenje po zakramentih, ki so nam bili tako hitro in nepričakovano vzeti. Hrepenimo po sveti maši! Obljubimo si, da ne bomo več, nikoli več opuščali nedeljske svete daritve, ker smo izkusili, da pravzaprav nikjer po svetu danes verniki ne morejo in ne smejo biti pri sveti maši. Obudimo kesanje, ker smo bili prevečkrat pri sveti maši slabe volje in samo telesno, ker smo pač morali biti. Še hujše pa, pomislimo kako smo hodili k svetemu obhajilu in se spokorimo, saj se mi zdi, da nam je Cerkev vzela dar, ki je nujno potreben za življenje, pa ga nismo cenili.
Kje lahko danes začnemo pot spreobrnjenja in prenove?
Mislim, da je čas idealen, da obudimo svojo vero in se začnemo zbirati k resni in osebni družinski molitvi. Za večino družin bi bilo nerealno pričakovati, da bi se vsi z veseljem odzvali taki pobudi. Ampak če sta dva, je za začetek dovolj. Zato vas vabim, da si vsak večer vzamete čas, da bi skupaj molili. To je posvečen čas, ker bo to čas miru. Ne bo očitkov, ne bo prepirov, ne bo igre … molitev bo čas, ko bomo Bogu pripovedovali vse, kar nosimo v srcu in ker bomo to delali skupaj, se bomo tudi med seboj pomirili, spravili in utrdili ljubezenske vezi. Oče in mati, ki skupaj molita, bosta mirna odšla spat. Otroci bodo gledali in videli kako molitev učinkuje. Na koncu bo premagan odpor najstnikov in mladih, ki so se od vere oddaljili in tavajo po širjavah nesmiselnosti človeškega življenja.
Tri tedne smo že doma in (verjetno) bomo še vsaj tri tedne. Dovolj, da naredimo prvi korak na poti spreobrnjenja. Vabim vas, da se zavestno odločite za družinsko molitev. Priporočam rožni venec, kakor ga je priporočala Marija v Fatimi, Lurdu in drugod. Priporočam klasične molitvene obrazce, ki se jih učimo pri verouku: Sveti angel, O Gospa moja, O Jezus, blagoslovi me … kakor tudi spraševanje vesti in kesanje. Vse skupaj ne bo daljše od pol ure.
Ali imamo toliko vere, da stopimo na to pot? Upam.
V molitvi sem z vami, posebno pri sv. maši, ki jo darujem v duhu povezan z vami, čeprav sem sam. Vedno vas zastopam pred Gospodom in prosim naj se nas usmili in razlije na nas svoj blagoslov. Naj ustavi to nadlogo, ko bo bomo razumeli, kar nam ima povedati. Naj nas uči živeti s tem virusom, ker je jasno, da bo z nami ostal.
Zahvaljujem se tistim, ki v teh časih pomislite name, ker sem vaš župnik, in mi prinašate darove za svete maše in »za kavico«. Prav tako tistim, ki niste pozabili na Cerkev in darujete zanjo na TRR ali kako drugače. Bog vam povrni!
V molitvi povezani!
Andrej, vaš župnik