Veliki petek

Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Veliki petek nas s svojo vsebino nagovarja, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Na veliki petek velja v katoliški cerkvi strogi post. To je tudi edini dan cerkvenega leta v katerem ni svete maše.

Vse je odeto v tišino. Pri molitvi križevega pota se zberemo ob 15.00 uri. Z Jezusom prehodimo vse postaje križevega pota. Ena izmed njih se nas zagotovo najgloblje dotakne. Tu postojimo in gremo vase, vse do dna. Ko odpremo oči, se srečamo z Njegovim pogledom. V njem ni obsodbe, v njem je le neskončna toplina ljubezni.

Večerni obredi velikega petka se začnejo z vstopom duhovnika v cerkev. Odet v škrlaten plašč leže pred razkrit oltar. V svetišču vlada popolna tišina, pogled na ležečega duhovnika pa je tako pretresljiv, da zatrepeta duša do najglobljih globin. Smo priče izročitvi. Rdeča barva tokrat ne simbolizira zgolj mučeništva, temveč spominja na zmago, s katero je mučeništvo doseglo svoj namen.

Pri bogoslužju beremo pasijon Jezusovega trpljenja, prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe ter za odnose z judovsko skupnostjo.

Sledi češčenje križa, ki ga v zbranosti izrazimo s poklekom in poljubom.

Na koncu je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije prinese iz ječe.

Obredi velikega petka se zaključijo s slavnostnim prenosom Najsvetejšega, prekritega s tančico, v Božji grob.

Pred njim se še zadržimo v molitvi. K Njemu bomo prihajali tudi ves sobotni dan.

JP