Zakonski jubileji
Zadnja majska nedelja je v naši župniji posvečena zakonskim jubilejem.
Letošnjega praznovanja se je udeležilo osem parov, ki so v sprevodu vstopili v cerkev. Letošnji jubilanti praznujejo sledeče obletnice skupnega življenja:
Marija in Božidar praznujeta 50 let
Marija in Viktor ter Majda in Stane praznujejo 45 let,
Francka in Jože praznujeta 40 let,
Bernarda in Miran praznujeta 30 let,
Mateja in Primož praznujeta 20 let,
Sonja in Rudi praznujeta 15 let,
ter Tina in Aljoša, ki praznujeta 5 let skupnega življenja.
Zadnji je vstopil gospod župnik in v rokah nosil pladenj na katerem so stale lepo oblikovane vazice napolnjene s peskom in okrašene s pentljami. Z občudovanjem in radovednostjo smo opazovali simbol in skušali odkriti njegovo sporočilo.
Praznik zakonskih jubilejev je praznik ljubezni, goreče, žive in preizkušene v ognju življenja. Ljubezen je mnogo več kot simpatija in zaljubljenost, je darovanje sebe za srečo drugega, je umiranje sebi v radostnem darovanju drugemu, je izpolnitev v ljubljenih očeh, je veliki DA
srca.
Ljubezen je vroča, s svojim plamenom zažiga srca ljudi, s svojim ognjem spreminja vsakega, njenih plamenov ni moč pogasiti, dva združuje v eno. Gorivo ljubezni so vsakodnevna prizadevanja po biti vreden dar ljubljenemu, njegova izpolnitev in pesem, radost življenja, upanje srca in izpolnitev hrepenenja duše.
Eni izmed vazic se je gospod župnik približal z ognjem. Pesek se je v trenutku vžgal in zagorel z visokim in čistim plamenom zaradi goriva, ki je bilo izlito nanj. V pečeh se pod vplivom visokih temperatur pesek začne taliti in kadar mu dodamo še svinec, dobimo kristal. Kristal pridobiva na svoji vrednosti z brušenjem svojih površin. Več je brušenih površin, vrednejši je.
Ko zagori ljubezen med dvema, spreminja njuni srci od znotraj, Božja milost izlita na njiju pa ljubezni daje trdnost in moč. Pozornosti srca, dotiki duše in telesa skrbijo, da ogenj ljubezni nikoli ne ugasne. Brušenje življenja njun »kristal« spreminja v čudovit in enkraten ter neponovljiv izdelek.
Steklo, ki je zelo trdno, morejo uničiti le nenadne hitre spremembe temperature ali pa groba sila. Steklo je čudovita prispodoba ljubezni, ki jo more uničiti le hlad in led ugaslega ognja. Kadar pa se zgodi, da se steklo zlomi ali zdrobi, takrat ga je s pomočjo ognja spet mogoče preoblikovati v steklo. To preoblikovano steklo pa je že nova stvar, čudovite površine mavričnega kristala so spremenjene v brezizrazno sivino prahu, starega stekla ni več.
Vsem jubilantom želimo, da bi njihovi »kristali« še naprej žareli v tisočerih mavričnih odtenkih brezštevilnih brušenih stranic.
JP
