Veliki četrtek

Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno nedeljo, vrhunec velikega tedna pa velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velika sobota z velikonočno vigilijio, ki nas uvede v veliko noč.

Veliki četrtek je dan evharistije. Spominjamo se obhajanja Jezusove zadnje večerje z apostoli.  Dopoldne škofje ordinariji v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, pri katerih oljčno olje, obogateno z dišavnimi zelišči, posvetijo v sveto krizmo, blagoslovijo pa tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta svetega krsta oziroma bolniškega maziljenja.

Na veliki četrtek zvečer praznujemo postavitev dveh zakramentov:

-          svete evharistije in

-          in mašniškega posvečenja.

Jezus je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in kri izročil v jed in pijačo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni kar je simbolično udejanjil z gesto umivanja nog učencem.

Na veliki četrtek utihnejo orgle in zvonovi. Najsvetejše duhovnik iz tabernaklja prenese v ječo kar simbolizira Jezusovo trpljenje v vrtu Getsemani.

Prazen tabernakelj je odprt. Razkriti so tudi vsi oltarji in odstranjene vse rože.

Pred ječo gorijo sveče in svetloba z vrha pada nanjo. Po stanovski pripadnosti, se pred njo zbiramo verniki ter  z molitvijo, pesmijo in povezanostjo srca v tišini noči, čujemo z Jezusom vse do prvih ur velikega petka.

Fotografije: Matic Repnik

JP