Na veliko soboto ves dan častimo Jezusa v Božjem grobu, kamor ga je duhovnik prenesel na veliki petek.
Najsvetejše prekrito s tančico stoji pred nami, v trenutkih tišine, ko zremo Vanj, ljubezen, ki jo gojimo do Njega, v naših srcih prižiga luč in razkraja objem teme.
Na veliko soboto zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo ogenj in vodo, s katerima verniki pokadimo in pokropimo domove. Ogenj, ki ga raznesemo po domovih, simbolizira Jezusa Kristusa, luč sveta.
V času dneva k blagoslovu prinesemo velikonočne jedi:
oblate, meso, potico, pirhe in hren, ki smo jih pripravili iz najboljših sestavin ter jih nato z ljubeznijo in spoštovanjem položili v košare ter prekrili z najlepšim prtom. Namen blagoslova je, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslovljena jedila v našem domu in družini ustvarjajo Božje okolje.
Zvečer se začnejo obredi velikonočne vigilije - bdenja, ki nas s slovesnim bogoslužjem uvedejo v Veliko noč, največji krščanski praznik, praznik Kristusovega vstajenja.
Vigilija, polna bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja, se začne, ko dnevna svetloba že ugasne, z blagoslovom ognja in hvalnico velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa. Nadaljuje se z branjem več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo našo odrešenjsko zgodovino, poseben pomen pa ima tudi krstno bogoslužje oziroma obnovitev krstnih obljub.
Velikonočna vigilija lahko traja poljubno dolgo, končati pa se mora pred jutranjim svitom velike noči.
JP