Iz pridige nadškofa Stanislava Zoreta:
Obnovljeno svetišče ni le okras kraja temveč priča o živem prebivališču Boga med ljudmi. Vsak izmed nas, ki vstopamo vanj, pa smo Njegovi živi pričevalci vsak trenutek svojega življenja.
Video pripravil Video JPL, Jože Lazar s.p..
V soboto, 27.9.2016 je g. nadškof Stane Zore blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Jurija v Ihanu. Kot zanimivost lahko povemo, da je bil tudi blagoslov župnijskega doma točno na isti datum in to pred okroglimi desetimi leti.
Povod za obnovo cerkve je seveda priprava na novo mašo našega krajana Tineta Povirka. Naš kraj ni imel novomašnika že več kot sto let, zato smo želeli dati poudarek temu dogodku tudi z obnovo naše cerkve. Malo je krajev, ki se lahko pohvalijo s tako lepo veduto. Zadnja leta pa smo opažali poškodbe na kritini cerkve in tudi fasada je kazala vedno več znakov staranja.
Zbor ključarjev z g. župnikom si je tako plan obnove cerkve postavil pred tremi leti. Prvi korak smo izvedli leta 2014 in sicer izdelavo drenaže na južni strani cerkve. Naslednje leto, torej lani, pa smo začeli pridobivati ponudbe za obnovo cerkve.
Pri tem je treba priznati, da so bili naši prvotni plani bistveno manj ambiciozni: načrtovali smo le manjša popravila strehe, obnovo fasade in pleskanje notranjosti. Pri podrobnejšem pregledu pa se je izkazalo, da je streha v tako slabem stanju, da bi jo bilo najbolje kar v celoti zamenjati. Ob tem pa bi bilo potrebno tudi ojačati nosilno zidovje. Seveda je zato predračun za gradbena, tesarska, krovska, kleparska dela, ki so bila kasneje tudi dejansko opravljena, tako močno presegel naša pričakovanja ter tudi trenutne zmožnosti, da smo skoraj obupali. Nato smo se le odločili, da sicer začnemo z gradnjo, a jo bomo opravili le do take faze, kot jo dovoljujejo naša trenutna finančna sredstva. Pri tem smo nekoliko naivno tudi upali, da se bo izkazalo, da situacija s streho le ni tako slaba.
Celotna obnova je stala 265.000€, kar, za primerjavo, znaša slabo polovico stroškov gradnje župnijskega doma (130 mio SIT).
Ob začetku obnove smo razpolagali le s polovico te vsote. Kako pa smo pravzaprav v letih po izgradnji župnijskega doma sploh privarčevali ta sredstva? Župnija ima sicer precej uravnovešen proračun. Toliko kot se nabere, se tudi porabi za njeno funkcioniranje. Do privarčevanih sredstev smo tako prišli predvsem na račun vsakoletne izdelave adventnih venčkov in butaric, na račun sredstev iz denacionalizacije in s prodajo zemljišč v lasti župnije.
Video pripravil Video JPL, Jože Lazar s.p..
Ko se je gradnja začela, so se močno povečali tudi darovi vernikov. V času gradnje smo s prostovoljnimi prispevki, namenskimi nabirkami in s prostovoljnimi prispevki na račun venčkov in butaric pridobili kar 43.000€. Del sredstev in sicer slabih 16.000 € smo dobili z odprodajo zemljišč občini in sicer ceste, manjših parcele na spodnjem pokopališču in parkirišča. Še zadnji obrok iz računa denacionalizacije je znašal 2.000€. S tako zbranimi sredstvi smo se odločili, da zunanjo obnovo cerkve izpeljemo v celoti, za kar pa smo se morali zadolžiti še za manjkajočih 60.000€.
Glavni izvajalec obnovitvenih del je bilo Gradbeništvo Franc Novak iz Imenij pri Moravčah. Izbrali smo ga na osnovi dobrih referenc. Barvo fasade in izgled zvonika je določil Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Kranj.
Narava obnovitvenih del je bila zahtevna in pravzaprav ni dovoljevala večjega deleža del, ki bi jih lahko opravili mi sami župljani. Kljub temu pa smo z lastnim delom vseeno prihranili marsikateri euro. Sami smo poskrbeli za odvoz materiala, ki je nastal ob rušenju, obnovili lesena okna v zvoniku, prebarvali njegovo notranjost, izdelali novo okno pod zvonikom, pobarvali okna cerkve, uredili strelovod in potrebne elektroinštalacije, poskrbeli za nove kazalce ure na zvoniku, zgradili manjkajočo meteorno kanalizacijo, delno uredili okolico in izvedli še več manjših, a potrebnih del.
Ob zaključki sv. maše se je g. župnik zahvalil vsem, ki so s svojimi darovi omogočili obnovo in še posebej posameznikom, ki so se najbolj angažirali.
Po sv. maši smo se skupaj poveselili še na družabnem srečanju, ki se je zavleklo v prijeten poletni večer.
Ključar Janez Kokalj
