Zadnje priprave na diakonsko posvečenje
Znani in neznani molivci spremljajo Tineta na izbrani poti. Poleg molitve, dobrih del, darovanega trpljenja in odpovedi ter posta, pa je v cerkvi in okoli nje treba postoriti kar nekaj opravil, da bo svetišče Tineta in Luka pričakalo lepo pripravljeno ter da bodo z dogajanjem v cerkvi povezani tudi vsi tisti, ki vanjo ne bodo mogli vstopiti.
Pred dnevom diakonskega posvečenja smo imeli molitveno tridnevnico.
Vse tri dni smo bili v mislih in molitvah še posebej povezani z obema bodočima diakonoma.
Prvi dan je molitveno uro oblikoval zbor Jutro, ki je s petjem sodeloval tudi pri sveti maši. Mašo je vodil bloški župnik Anton Marinko. Njegova prošnja se je glasila:
»Gospod, pošlji delavcev na svojo žetev!«
Zbranim je na srce položil refren pesmi:
» O moj Bog, moje vse, k tebi dvigam svoje srce«
katerega smo skupaj dvakrat zapeli, da sta melodija in besedilo prebudila zaspano srce.
Spodbujal nas je k vrednemu prejemu svetega obhajila, saj sicer ostajamo le na pol poti. Jezus ne more vstopiti v nas, če se ne odpremo, če mu ne damo možnosti, da bi nas ozdravil.
Gospod je naše veselje in naša radost, veselimo se z njim in v njem!
Drugi dan je med nas prišel rektor ljubljanskega semenišča, mag. Roman Starc, ki je vodil bogoslužje in skupaj z zbranimi na molitveni uri pel Litanije Matere Božje. Prepeval je naš najstarejši cerkveni pevski zbor, Zbor svetega Jurija.
Moč molitve je neizmerna. Molitev rešuje otroke in ohranja vero. Molitev za duhovne poklice rojeva sadove. Jezus po duhovnikovih rokah prihaja med ljudi in prinaša odrešenje.
Tretji dan tridnevnice so molitveno uro oblikovali mladi ihanske župnije, ki so tudi prepevali pri sveti maši. Mladost in navdušenje nad življenjem sta se s kora razlivala na vse zbrane. Sobotno bogoslužje je vodil kapucin brat Jaro Kneževič. Gospod župnik je mladim priporočil naj živijo tako kot pojejo in si prizadevajo, da ostanejo Jezusovi prijatelji.
Sobota je bila namenjena čiščenju svetišča in njegove okolice. Gospodinje so pripravljale dobrote za nedeljsko pogostitev. Mladi so postavili mlaj. Ob času sobotne večerne maše je bilo že skoraj vse na svojem mestu.
Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno še zadnjim pripravam na svečanost. Pripraviti je bilo potrebno vse »tehnične stvari«. Možje so zavihali rokave in vse postavili na svoje mesto.
Mlaj je ponosno stal, zastava je plapolala v vetru, pritrkovalci so bili na svojih mestih. Prvi verniki so že prišli v svetišče, ki se je hitro polnilo. Tudi klopi zunaj njega so postajale vse bolj zasedene. Sončni žarki so prijetno božali, jesenske barve so žarele v vsej svoji lepoti. Občestvo je spoštljivo čakalo na začetek slavnosti. Mnogo čakajočih je bilo zatopljeno v molitev.
