Šmarnice

Šmarnice so ljudska pobožnost, trdno zasidrana v slovensko bit, ki more potekati tudi brez duhovnika. V mesecu maju, ko vsa narava bujno cveti in se drevesa ogrinjajo v čudovite plašče cvetja in zelenja, prihajamo k Mariji, jo častimo in pred njo polagamo svoje molitve, prošnje in zahvale. Z radostnim srcem prepevamo pesmi, napisane in uglasbene njej v čast in slavo.

Pri šmarnični pobožnosti se zbiramo že ves mesec maj, vendar pa je bil prvi pravi majniški shod, shod brez svete maše, prvo majsko nedeljo na Svetem Miklavžu. Kljub dežju se je v nedeljskem popoldnevu v podružnični cerkvici zbralo kar precej vernikov. Mariji v čast smo molili rožni venec in prepevali njej v čast sestavljene pesmi. Pozorno smo poslušali zgodbo letošnjih šmarnic in se v mislih pridružili njenim junakom. Danes so se Rok in njegovi sošolci pripravljali na sodelovanje pri sveti maši. Kar nasmehnili smo se, saj so bile njihove težave in strahovi na las podobni našim!

Šmarnična druženja so prav prijetna, saj nas gospod župnik s svojimi vprašanji in razmišljanji vselej postavi  kar v središče same zgodbe, tako da jo doživljamo kot bi se dogajala nam samim. Radi tudi pojemo in na koncu z velikim pričakovanjem čakamo v vrsti na naslednjo igralno karto.

» Le kakšna naloga nas čaka danes?«

se sprašujemo in v mislih podoživljamo dogodke prejšnjih dni. S poklekom pozdravimo Marijo in Jezusa ter se v veselem in živahnem klepetu odpravimo proti domu. Mesec maj bo kar prehitro minil.

Prošnji dnevi

V Križevem tednu so trije dnevi pred Vnebohodom prošnji dnevi, v katerih verniki s procesijami, molitvami, petjem in prošnjami, v hoji med travniki, njivami in polji, prosimo za blagoslov polj in drugega človeškega dela, za varstvo pred naravnimi ujmami, za odvrnitev naravnih nesreč, vojske in drugih stisk, za lepo vreme in dobro letino.

Prošnja procesija ima tudi spokorni značaj, zato vanjo vključimo tudi molitve za spreobrnjenje.

Prva prošnja procesija se začne na Goropečah, pri znamenju Srca Jezusovega in nas skozi gozd vodi do cerkvice Svetega Miklavža. Tu najprej poslušamo šmarnice in nato sodelujemo pri sveti maši. Procesije so precej živahne, saj v njih sodeluje veliko šmarničarjev.

Druga prošnja procesija nas vodi iz Goričice na Tabor, tretji prošnji dan pa prosimo za blagoslov in varstvo narave, polj in človeškega dela na Mali Loki.

Skrbno obdelana polja in vrtovi govorijo, da se še zavedamo dragocenosti sadov zemlje, za katere prosimo tudi v prošnjah:

 »Podari in ohrani sad zemlje!«

Procesija, šmarnična pobožnost in sveta maša so vse te dni povezane v eno samo polno srečanje z Gospodom.

JP