Zadnji majniški dan. Spet smo se zbrali pri Mariji. Šmarnice so se končale, vsakdo pa lahko Marijin oltar postavi kar sredi svojega srca. Tako bo Marija vselej pri vsakem izmed nas in mi bomo lahko kadarkoli prišli k njej, bodisi po tolažbo ali pa na čisto kratek klepet. Pri nas bo tudi zvečer, ko ugasnemo luči in se po molitvi, tik pred spanjem, v mislih še enkrat dotaknemo vseh, ki jih imamo radi.
Ob zaključku šmarnic smo se s ploskanjem, zahvalili gospe Fani in vsem zborovodkinjam in organistkam, ki so skrbele za to, da smo s pesmijo častili Marijo. Gospod župnik jim je v zahvalo poklonil darila, ki jih je pripravil tudi za sedem najbolj zavzetih šmarničarjev, ki niso niti enkrat manjkali. Najlepše darilo pa je sreča v srcu, ki smo jo bili ob vsakodnevnem srečevanju z Marijo deležni vsi. Podarjeni Frančiškov križ pa nas bo še dolgo spominjal na vsa lepa šmarnična doživetja.
JP