Med zadnjimi dogodki letošnjega Socialnega tedna je bilo petkovo srečanje z Gregorjem Čušinom in njegovo moraliteto Janez brez glave, v Kulturnem domu v Ihanu. Kulturni večer, ki ga je vodil Franci Hribar, sta pripravili Socialna akademija in župnija Ihan. Več kot 70 gledalcev je z zanimanjem spremljalo dogajanje na odru.
Kot sodelavka Socialne akademije sem predstavila to nevladno organizacijo, ki si preko izobraževanja, raziskovanja in kulture prizadeva formirati mlade in odrasle za družbeno odgovorno delovanje. Izvaja različne projekte s področja aktivnega in odgovornega državljanstva, mladinskega dela, razvoja civilne družbe, medgeneracijskega sodelovanja, vzgoje za medije in sorodnih področij.
Četrti Socialni teden v Sloveniji letos pripravljalo 42 skupin, nevladnih organizacij, izobraževalnih ustanov, župnij, podjetij in medijev. Na njem se je zvrstilo 37 dogodkov. Dogodke pripravljamo povsem »običajni državljani«.
Z letošnjo temo Kdo daje, kdo prejema? Smo med drugim obeležili Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.
V medgeneracijskih odnosih se pogosto počutimo izkoriščani. Imamo občutek, da veliko več dajemo kot prejemamo. In zanimivo: pogosto imajo isti občutek tudi predstavniki drugih generacij v odnosu do naše.
Tako kot vsi odnosi med ljudmi koreninijo v srcu, tam korenini tudi odnos med generacijami. Menjave med generacijami potekajo in so nujne. Soodvisni smo drug od drugega. Včasih bi najraje vse naredili sami, saj sodelovanje med generacijami, kot tudi vsako drugo sodelovanje različnih, a soodvisnih, zahteva več spoštovanja, dogovarjanja, usklajevanja in sožitja. Trud pa ni zaman, saj je tudi rezultat kakovostnejši.
Namen Socialnega tedna je spodbujati posameznike k družbeni odgovornosti in aktivnemu državljanstvu, krepiti slovensko civilno družbo ter prispevati k razmišljanju o izzvih, ki Slovenijo, EU in svet čakajo v prihodnosti.
V podarjenem življenju vsakdo izmed nas skuša doseči svojo izpolnitev, polno živeti sredi prostora in časa, biti ljubljen in spoštovan v vsem dostojanstvu ustvarjenega bitja. Ljubezen, vera, upanje in hrepenenje vodijo naše korake, naša dejanja pa odsevajo v srcih ljudi in na obrazu sveta.
Odgovorni smo za svoje življenje in življenje drugega. Odgovorni smo za to, kar imamo. Odgovorni smo za to, kaj in kako dajemo. Odgovorni pa smo tudi zato, da prepoznavamo, kaj in kako prejemamo!
Janez brez glave je skozi glas in telo Gregorja Čušina nagovoril celo tiste, ki zgodbe Janeza Krstnika ne poznajo. Povezava z življenjem je bila tako nazorna in živa, da so se besede Svetega pisma tesno dotikale tudi tistih src, ki so na Gospoda pozabila, ali pa se z njim sploh niso nikoli srečala.
Zgodba, ki se začne z »odkritjem apokrifnega« dnevnika Janeza Krstnika, Janeza spremlja vse od spočetja do smrti. Koraki Janezovega življenja nas vodijo po Svetem pismu, vanje so vpete aktualne teme življenja o družini, ljubezni, celovitem pomenu človeškega telesa, duhovniškem celibatu. Spregovori tudi o vprašanju pravičnosti in odpuščanja, o mariborski finančni aferi in o pravilni in nepravilni uporabi nekaterih besed. Medsebojna povezanost igralca in občinstva se je pokazala tudi pri molitvi Očenaša za mariborsko škofijo, ki je od komaj slišnih glasov kmalu prerasla v jasno in glasno molitev.
Zadovoljstvo na obrazih gledalcev je povedalo, da smo ta večer vsi prejemali in vsi dajali. Bogastvo prejetega je napolnilo dušo, podarjeno je vzradostilo srce, zato bo oboje še dolgo usmerjalo korake življenja.
JP
Fotografije: Darja Povirk in Janez Poljanšek
