Župnijska Karitas Ihan je v soboto, 24.11.2012, v Kulturnem domu Ihan, v sodelovanju s Kulturnim društvom Ihan in Turističnim društvom Ihan pripravila 2. Karitasov večer solidarnosti pod geslom: Z roko v roki za Dejanovi roki.
Vse navzoče je pozdravila podžupanja, gospa Andreja Pogačnik Jarc, ki je poudarila, kako pomembno je, da smo ljudje pozorni drug do drugega, da znamo in zmoremo bivati v sožitju in izkazovati sočutje, ljubezen in mir, ki ljudem pomagajo ohranjati človeško dostojanstvo. Toplo je pozdravila je veliko pripravljenost skupnosti za medsebojno pomoč in sodelovanje.
Koncertni večer, ki ga je povezoval gospod Brane Šimenc, je na široko podprl humanitarno akcijo, v kateri smo zbirali sredstva tudi za Dejanovi bionski roki, ki bosta vsaj deloma nadomestili roki, ki ju je Dejan Grilj izgubil v hudi delovni nesreči. Skozenj je pred dobrimi štirimi leti šinilo trikrat po 20.000 voltov, zaradi česar bi po vseh zakonitostih narave moral umreti. Življenje pa je bilo močnejše od smrti. Želja in volja po življenju sta ga gnali naprej, pomoč najbližjih sorodnikov in ljubezen žene ter hčerke so mu še dodatno dajale moči, da je kljub nenehnim fantomskim bolečinam ostajal sredi življenja in snoval vedno nove in nove pripomočke ter naprave, ki mu omogočajo lažje življenje. Biti samostojen je njegova največja želja. Bionski roki bi mu to željo izpolnili, čeprav v celoti nikoli ne bosta mogli nadomestiti naravnih rok. Strahoten življenjski preizkus pa Dejanu ni izbrisal nasmeha iz obraza; vedrina, vidna na obrazu, domuje znotraj njegovega srca, zato se z lahkoto prenaša na druge.
Dejanova zgodba je poslušalce zavila v tišino. Plemenit in srčen boj, odločenost notranjosti, da premaga vse ovire, so nagovorili vse prisotne. Vsakdo je želel s svojo roko dopolniti krog solidarnosti.
Današnji tok življenja nosi s seboj mnogo žalostnih zgodb. Mnogim pomaga že nasmeh in prijazna beseda, čas, ki si ga vzamemo za poslušanje, pozornost, ki jo nesebično podarjamo, poklonjen dar, pa vse to le še dopolnjuje.
Pesem, zapeta ali zaigrana na instrument, vselej vzradosti srce. Napolni ga z nežno milino in tihim mirom. Nastopajočim v tem večeru: OPZ-ju Ihanski zvončki, župnijskemu zboru Jutro, Godalnemu kvartetu v sestavi: Irene Voglar, Jurija Porente, Kristine Kokalj in Anje Lončar, tamburaški skupini Bisernica – veterani ter Zboru Sv. Nikolaja iz Litije je to vsekakor uspelo.
Dolgi aplavzi so bili plačilo za njihov trud in človekoljubnost.
Skupno zapeta zaključna pesem pod vodstvom zborovodkinje gospe Helene Fojkar Zupančič je vse zbrane povezala v tenkočutno celoto, ki je svoje povezovalne niti prepletala tudi na skrbno pripravljenem agapeju.
Sodelavke Karitas Ihan so spet opravile veliko človekoljubno delo. Kot vselej, tudi tokrat niso pokazale svojih obrazov, pustile so, da je govorilo le delo njihovih rok in plemenitost njihovih src. Hvaležnost nas vseh je zato še toliko bolj upravičena.
JP
