Tudi letos so marljive roke v novembrskih večerih izdelovale adventne venčke. V »delavnici« je bilo vedno živahno, dišalo je po mahu, slami in vosku ter zlati barvi. Raznobarvne pentlje so čakale na svoje venčke, sveče na svoje »nogice«.  Nada in Anka sta imeli vedno polne roke dela; dobra organiziranost vselej zahteva celega človeka. Tudi vnuki so pomagali starim mamam. Dobre in skrbne roke so vsak večer poskrbele za topel čaj in kavo ter vsakovrstne slaščice in prigrizke.

Gospa Maksimilijana je poskrbela, da so bili ihanski venčki na ogled tudi v novozgrajenem Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah. Vse ustvarjalke je povabila na voden ogled centra. Nad videnim smo bili navdušeni, a bi vsakdo kljub vsemu rajši ostal v svojem domu, skupaj s svojimi domačimi. V atriju MGC Bistrica je tudi prostor namenjen razstavam in drugim kulturnim dogodkom. V njem nas je gospa Maksimilijana tudi pogostila.

 »To se spodobi!« je dejala in se nasmejala.

Dobra volja je ogrela vse. Klepet se je razvil kar sam od sebe. Na dan so prihajale nove ideje, predlogi in zamisli. Polni lepih vtisov smo se odpeljali domov.

JP