Zunaj je bila prava bela in mrzla zima, v polni kapeli, posvečeni Brezmadežni, je bilo svečano in prijetno toplo. Sestre Svetega Križa skrbijo, da je kapela vedno lepo okrašena, najlepši okras pa je njihova molitev.  Skupna pesem domačega zbora in zbora Jutro je častila Gospoda in božala ušesa. Božja beseda je legala v srce, nagovor je dramil  »zaspance«. Strune na Kristinini violini so drhtele v čast in zahvalo Gospodu.

Lepo je biti Gospodov prijatelj, čutiti Njegov dotik in mir srca.

Na adventnem venčku gorita dve sveči. Pričakovanje se stopnjuje. Hrepenenje po miru in ljubezni, ki ga v pripravljene duše prinaša rojstvo Odrešenika, je vse večje in večje.

Prvi teden smo bili povabljeni k pripravi skupnega, družinskega načrta, na podlagi katerega si bo vsa družina prizadevala za čim bolj temeljito »zgladitev hribov in dolin« pri čemer bo vsak v svojem srcu pripravljal najtoplejšo sobico za Detece.

Tokrat smo bili povabljeni k molitvi in tihem premišljevanju, k rasti v potrpežljivosti in ljubezni.

Adventna pesem je mila in umirjena; tiho leže v dušo in naravnava srce h globokemu premišljevanju ter tkanju nevidnih niti prijateljstva med ljudmi in z Bogom. Advent ni čas hrupnih zabav in protestov, ampak čas tihega premišljevanja in poglabljanja vase, tihe umiritve znotraj svoje duše in široke odprtosti za potrebe drugega. Advent je čas priprave na srečanje z Ljubeznijo; čista in nesebična ljubezen, rojena v duši, bo najlepši kraj Srečanja.

Tudi agape, ki so ga v dvorani samostana  pripravile malološke gospodinje, je bil pripravljen z ljubeznijo v srcu. O tem so pričali zadovoljni obrazi zbranih.

Tekst: Jana Poljanšek

Slike: Katka Poljanšek