Pojasnila glede potrdila za botrstvo

Škofija zahteva, da se za botrsko službo v drugi župniji izda »Potrdilo o sposobnosti za botra« s katerim se kandidat za to službo izkaže pred župnikom, ki pripravlja krščenca ali birmanca na prejem zakramenta. Zaradi obilice nejevolje, ki se ob tem poraja, pojasnjujem:

• Boter je lahko praktičen kristjan, ki je krščen in je bil pri birmi. ZCP 874§3
• Star mora biti vsaj 16 let. ZCP 874§2
• Mora biti cerkveno in civilno poročen ali samski. ZCP 874§3
• Pri nas velja še, da če sta botra dva, morata biti moški in ženska.

Težave nastanejo pri razlaganju kdo je praktičen kristjan. Veliko ljudi je prepričanih, da so dobri verniki, ker »imajo« krst in birmo in so pripravljeni svoje otroke prinesti h krstu in jih potisniti do birme. To je daleč od resnice. Dober kristjan je tisti, ki se zavestno trudi, da bi hodil za Kristusom. V praksi to pomeni, da hodi redno (vsako nedeljo) k maši, pobožno k obhajilu in pogosto k sv. spovedi (večkrat na leto). K temu dodajmo še redno osebno molitev in dobra dela.

Potrdilo o botrstvu se izdaja »za nazaj«. S tem papirjem se potrjuje, da je kandidat »bil« oz. »je« primeren za to službo. Nekateri prihajajo z obljubo »da bodo« odslej drugače ravnali. Ta obljuba je prazna in na njej ne moremo izdajati potrdila.

Poseben primer so tisti, ki si delijo posteljo, ki ni njihova zakonska postelja. Koruzniki niso primerni za botrsko službo, ker ne živijo kot dobri kristjani, temveč v stalni, veliki grešni priložnosti ali v (smrtnem) »grehu«, kakor se je reklo nekoč. Koruzništvo je laž. To se pokaže že v tem, da stanujeta sicer pod isto streho a imata različna naslova! Lažeta sebi, da se imata rada, državi (zaradi materialnih ugodnosti) in Bogu, ker ne dovolita, da bi posvetil njuno zvezo. To, da hočeta biti še botra, je le dodatno sprenevedanje.

Župnija je teritorialna enota, zato so pod župnikovo skrbjo vsi katoličani, ki živijo na teritoriju župnije. To pomeni, stanujejo v župniji. Ni važno kje imajo prijavljeno stalno bivališče. Župnik ne sme dajati potrdila tistim, ki dejansko ne stanujejo v Ihanski župniji, ker niso njegovi farani, čeprav so nekoč bili.

Poštenost terja, da kdor ne izpolnjuje teh minimalnih pogojev, odkloni prošnjo za botrstvo in ne sili v župnika, da bi proti navodilom Cerkve izdajal papirje, ki niso skladni z resnico.

Prav tako terja resnicoljubnost, da starši, stari starši in drugo sorodstvo, ne izsiljuje in pritiska na župnika, da bi izdal papir za člana družine, ki se je svobodno odločil, da bo živel po svoje in ne v skladu z redom, ki pritiče kristjanu.

Vem, da je versko stanje tako, da »zmanjkuje botrov«. Namesto, da bi se spreobrnili pa znižujemo standarde vse tja, da praktično neveren ali celo Cerkvi sovražen človek, hoče in tudi postane boter.

Ker je služba botra tako izpraznjena in prinaša toliko nejevolje, se osebno zavzemam zato, da bi se pri krstu otrok in pri birmi mladoletnih, opustilo botrstvo. Ohranil in okrepil bi ga pa pri odraslih katehumenih. Čakam, da bi pristojni kaj naredili v to smer a oni pravijo, da v botrstvu vidijo »veliko vrednoto« … Dokler škofje ne ukinejo botrov ali pa vsaj odpravijo izdajanje potrdil, do tedaj smo se dolžni držati reda, ki velja v Ljubljanski Cerkvi.

                                                                                              Vaš župnik Andrej

PS: zdi se, da nisem pisal dovolj jasno, ker po potrdilo prihajajo mnogi, ki ne izpolnjujejo pogojev. Ker mi vest brani, da bi lagal ali se sprenevedal, potrdil za nekaj časa ne bom izdajal.